Pritlikavi listni zavrtači

Pritlikavi listni zavrtači; Fosilni razpon: kreda - recentno
	; Stigmella alnetella
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Red:	Lepidoptera (metulji);
Podred:	Glossata (rilčasti metulji);
Družina:	Nepticulidae; Stainton, 1854
Rodovi
	Glej besedilo

Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.

Opis

Sodijo med najmanjše metulje, saj ima večina premer kril manjši od 3 mm, pri največjih pa doseže 7 mm. Imajo izrazito reducirano ožiljenost kril, posebej pri zadnjem paru, iz robov pa izraščajo dolge dlake. Pogosto so svetlih, kovinskih barv. Njihova najočitnejša značilnost pa je »pokrov« preko oči, ki ga tvori razširjen prvi člen tipalnic. Samci imajo na bazi zadnjega krila dobro razvito ščetino (frenulum), ki povezuje oba para kril, frenulum samic pa sestavlja samo nekaj kratkih ščetin.

Ličinke nimajo nog, večina se prehranjuje z vrtanjem po listni sredici, po čemer je skupina dobila ime, nekateri pa vrtajo znotraj plodov ali drevesnega lubja. Njihova glava je klinaste oblike z zelo kratkimi tipalnicami in pomaga pri razmikanju povrhnjice. Vzorec rovov, ki nastanejo pri tem, je pomemben pri določanju vrst teh metuljev. Ko odrastejo, zapustijo rastlino in se zabubijo v tleh. Rov je tako v začetku ozek in se širi ko ličinka raste z levitvami, na koncu pa je luknja na površje. Kadar pričnejo vrtati zgodaj v rastni sezoni, lahko okrog njih nastanejo šiške. Celoten življenjski krog je zelo kratek; ličinke se izležejo iz jajčec v enem dnevu in se zabubijo po približno enem tednu. Samci in samice se parijo še isti dan ko odrastejo in kmalu začne samica odlagati jajčeca.

Ekologija

Živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki. Ličinke so izključno rastlinojede, zajedajo v rastlinskih listih ali drugih organih. Posamezne vrste teh metuljev so vezane na točno določeno rastlinsko vrsto, sodeč po fosilnih sledeh obstajajo te povezave že zelo dolgo. Večina se prehranjuje z olesenelimi rastlinami iz podrazredov Hamamelidae, Rosidae in Dileniidae.^[1]

Glavni dejavnik smrtnosti so poleg rastlinskih obrambnih sistemov zajedavske ozkopase ose, ki izlegajo ličinke vanje.

Pomen za človeka

Za človeka so problematične tiste vrste, ki zajedajo v kulturnih rastlinah, predvsem sadnem drevju. Z vrtanjem po tkivu poleg neposredne škode prispevajo tudi k vnosu drugih patogenov, kot so rastlinski virusi in bakterije mimo zaščitnega sloja (povrhnjice), kar povzroča še druge rastlinske bolezni. Posledica je hiranje rastlin in izpad pridelka. Ker so zaščiteni z listno povrhnjico, je škropljenje s pesticidi pogosto neučinkovita metoda zatiranja.

Za Slovenijo je znanih 93 vrst, med katerimi je tudi nekaj ekonomsko pomembnih škodljivcev. Najbolj znan med njimi je jablanov listni zavrtač (Stigmella malella).

Sistematika in evolucija

Fosilni zapis pritlikavih listnih zavrtačev je v veliki meri v obliki listnih rovov, ki so jih vrtale prazgodovinske ličinke. Najstarejši med njimi je odtis rova v listu platane, ki ga datirajo v sredino krede (pred 97 milijoni let^[1]) in pripada zavrtaču, ki sodi v enega še danes živečih rodov. Iz tega ostanka, ki je hkrati med najstarejšimi fosilnimi sledmi metuljev sploh, sklepajo, da se je razmah skupin metuljev zgodil že v juri. Pomemben je tudi kot dokaz za starodavne povezave med metulji in njihovimi rastlinskimi gostitelji. Našli so tudi zavrtače v jantarju iz Baltika in njihove rove iz eocena do miocena v nahajališčih drugje v Evropi.

Pritlikavi listni zavrtači so slabo raziskana skupina, z izjemo vrst, ki delajo škodo v kmetijstvu. Do danes je opisanih okoli 800 vrst, ki jih združujemo v okoli 40 rodov, favna mnogih področij, posebej tropskih, pa je še neopisana.^[2] Sistematika je težavna, saj temelji na ožiljenosti kril, ki so zelo drobna.

Seznam rodov

* Acalyptris

Areticulata
Artaversala
Astigmella
Bohemannia
Dechtiria
Dysnepticula
Ectoedemia
Enteucha
Etainia
Fedalmia
Fomoria
Glaucolepis
Johanssonia
Johanssoniella
Laqueus
Levarchama
Manoneura
Microcalyptris
Nepticula
Niepeltia
Obrussa
Oligoneura
Parafomoria
Parafomoria
Pectinivalva
Scoliaula
Simplimorpha
Sinopticula
Stigmella
Stigmellites
Trifurcella
Trifurcula
Varius
Varus
Weberia
Weberina
Zimmermannia

Povzeto po podatkih Prirodoslovnega muzeja v Londonu.^[3] Seznam se lahko z novimi odkritji hitro spreminja.

Viri in opombe

↑ ^1,0 ^1,1 Labandeira C.C. s sod. (1994). Ninety-seven million years of angiosperm-insect association: Paleobiological insights into the meaning of coevolution Proc. Nati. Acad. Sci. USA 91, pp. 12278-12282
↑ Puplesis, R., Diskus A. s sod. (2002). A review and checklist of the Neotropical Nepticulidae (Lepidoptera). Bulletin of The Natural History Museum. Entomology Series, 71: 59-76.
↑ »Nepticulidae«. Butterflies and Moths of the World - Generic Names and their Type-species. The Natural History Museum London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2017. Pridobljeno 29. aprila 2008.

Chinery, Michael (1993). Insects of Britain and Northern Europe (3 izd.). HarperCollins, London. COBISS 51755265. ISBN 0-00-219918-1.
Donner H., Wilkinson C. (1989): Nepticulidae (Insecta: Lepidoptera) Arhivirano 2010-05-16 na Wayback Machine. Fauna of New Zealand 16, 92 pp.
Grimaldi D.; Engel M.S. (2005). Evolution of the Insects. Cambridge: Cambridge University Press. COBISS 55898625. ISBN 0521821495.
Gullan P.J.; Cranston P.S. (2005). The Insects - an outline of entomology (3 izd.). Blackwell publishing. COBISS 427253. ISBN 1-4051-1113-5.
Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
Triplehorn, Charles A.; Johnson, Norman F. (2005). Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects (7 izd.). Belmont : Thomson Brooks/Cole. COBISS 1573286. ISBN 0-03-096835-6.

Zunanje povezave

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Nepticulidae

- (angleško)

»Nepticulidae«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.
Pritlikavi listni zavrtači na Tree of Life Web Project
Slike rovov v listih, ki jih delajo ličinke

[Labandeira-1] 1,0 ^1,1 Labandeira C.C. s sod. (1994). Ninety-seven million years of angiosperm-insect association: Paleobiological insights into the meaning of coevolution Proc. Nati. Acad. Sci. USA 91, pp. 12278-12282

[2] Puplesis, R., Diskus A. s sod. (2002). A review and checklist of the Neotropical Nepticulidae (Lepidoptera). Bulletin of The Natural History Museum. Entomology Series, 71: 59-76.

[3] »Nepticulidae«. Butterflies and Moths of the World - Generic Names and their Type-species. The Natural History Museum London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2017. Pridobljeno 29. aprila 2008.

[1]

[2]

[3]